Aktivnosti in zanimivosti

DOLINA VRATA

Dolino Vrat si lahko ogledate tudi, če niste gornik ali alpinist. Lahko se do doline pripeljete iz Mojstrane po makadamski, deloma asfaltirani cesti, lahko pa jih dosežete po pešpoti – Pot Triglavske Bistrice. Aljažev dom v Vratih je izhodišče za izlete in planinske ture na Triglav, Škrlatico, Stenar, Kriške pode,…

Dolina Vrata pa presenečajo s slapom Peričnikom in z mogočno Triglavsko severno steno. Iz osrčja Julijskih Alp vodi do vznožja Triglavske severne stene slovenskega višinskega rekorderja Triglava. Je največja ledeniška preoblikovana dolina na severni strani Julijskih Alp, ki se razteza od Mojstrane do vznožja severne stene. Na poti pridemo najprej do dveh slapov s skupnim imenom Peričnik. Do Vrat od Peričnika vodi pot pod »Galerijami«. Galerije predstavljajo izvotljene in ponekod previsne konglomeratne kamnine, ki jih je izdolbel in spodkopal potok, ki danes teče globoko spodaj. (obišči stran…)

DOLINA KOT

Dolina Kot očara s tišino. Če želite relativno hiter in zmerno zahteven dostop na Triglav, je vaša izbira dolina Kot. V Kotu ni planinske postojanke, zavetje planincem nudijo le svisli na Lengarjevem rovtu. V zgornjem zatrepnem delu ledeniško preoblikovane doline lahko občudujete stene Rjavine (2532 m), Luknje peči (2245 m) in Vrbanove špice (2408 m). (obišči stran….)

DOLINA KRMA

Prečudovita alpska dolina Krma je ena izmed treh alpskih dolin, ki imajo izhodišče pri Mojstrani na Gorenjskem. Med vsemi tremi je dolina Krma najdaljša, saj je od začetka pa do konca dolga sedem kilometrov. Dolina Krma leži v Triglavskem narodnem parku, ki ga štejemo med najstarejše evropske parke. Tu varovano območje obstaja že od leta 1924, ko se je takratni narodni park imenoval Alpski varstveni park. Krma nudi tudi najlažji dostop na Triglav. Privoščite si 8 km pohoda ki ga začnete v Mojstrani skozi Zgornjo Radovno. Malica vas čaka v Kovinarski koči, od tam pa vas le dobrih 6ur loči do vrha Triglava.

Prav zaradi svoje dolžine, ko na začetku doline lahko občudujemo skoraj »neskončen«, prečudoviti alpski svet, je dolina Krma zelo priljubljena med pohodniki, kolesarji in sprehajalci. Vsak, ki si želi uživati v neokrnjeni naravi, v tišini alpskega sveta, ki jo »zmotijo« le ptičje petje in šumenje vetra, bo užival v dolini Krma.

GALERIJA LEPOT TNP

SLOVENSKI PLANINSKI MUZEJ

Za vse planince je obvezen ogled. Sprehodite se po stalni razstavi z navdihujočimi konceptom “Pot je zgodba, zgodba je pot”. Razstavna pot vas vodi od klica gora in priprave na pot prek planinskih koč do osvojitve vrhov. V pritličju je informacijska točka Triglavskega narodnega parka, v muzejski trgovini lahko kupite izviren spominek.

VAS OLIMPIJCEV

Posebnost za tako majhen kraj je presenetljivo veliko število športnikov, ki so zaradi svojih dobrih rezultatov nastopili na številnih zimskih olimpijskih igrah. V tabeli so navedena imena tistih, ki so se rodili v naših krajih (18), in tistih, ki so se v Mojstrano, na Dovje in Belco priselili kasneje. Njihova imena so zapisana tudi v vrtu Viharnik, majhnem botaničnem vrtu ob cesti v Vrata.

FERATA MOJSTRANA

Lahko se odpravite na mojstranško ferato (2 poti lažja modra in težja rdeča).Obe ferati nas pripeljeta na vrh Grančišča, od tam pa nas najprej preseneti pogled na bližnje Julijske Alpe in Karavanke. Pot navzdol poteka po označeni sprehajalni poti skoraj do izhodišča. (obišči stran…)

PARK TRIGLAVSKI GAJ

Otroško igrišče se nahaja v majhnem parku Triglavski Gaj ob reki Savi, v idiličnem okolju z ribnikom. Race so tu redni obiskovalci. Včasih lahko vidite tudi druge živali. Če otroci po igri niso utrujeni, se sprehodite ob reki Savi in nato mimo čudovitih travnikov, kjer se pot obrne in vas popelje nazaj. (obišči stran…)

SLAP PERIČNIK

Je slap in potok v Triglavskem narodnem parku, ki iz obvisele doline teče v ledeniško dolino Vrata, kjer se izliva potok Bistrica, ki teče skozi Mojstrano. S svojimi 52 m je eden izmed najvišjih slovenskih slapov. Do njega vodi označena pot iz Mojstrane. Najbolje da se do njega napotite peš ali s kolesom. Od Koče pri Peričniku, kjer je tudi tabla z vsemi informacijami o slapu, pridete v desetih minutah do rekorderja, spodnjega slapa. Lahko ga prečkate pod slapom in pridete na drugo stran. Lahko se povzpnete še k drugemu, gornjemu slapu, vendar je njegova višina le 16 metrov. (obišči stran…)

KOLESARSKA POT MOJSTRANA

Uradno se imenuje Kolesarska pot Jureta Robiča in je že dobro poznana kot najboljša, najbolj znana in najdaljša na Gorenjskem. Označena je z uradno oznako D-2. Poteka po trasi stare železnice, od Jesenic do mejnega prehoda v Ratečah v skupni dolžini približno 28 km. Od tu lahko nadaljujete naprej v Italijo proti Trbižu mimo Žabnice do Pontebe ali pa se takoj za mejo odcepite levo in sledite stezi, ki vodi proti prečudovitim Belopeškim jezerom. Kolesarska steza je speljana po bivši trasi železniške proge, ki so jo ukinili leta 1966. Proga se iz Mojstrane vije blago navzgor po Zgornjesavski dolini in do Rateč prekolesarimo 255 m višinskih metrov. Nudi prekrasne razglede na okolico doline, ob njej so lepo urejena počivališča, tudi taka, kjer si lahko privoščite pijačo in jedačo. (obišči stran…)

GALERIJA LEPOT MOJSTRANE

MARTULJŠKI SLAPOVI

Dva fantastična slapova pod Špikom sta bisera alpskega sveta. Še posebej je spektakularen Zgornji Martuljkov slap, ki se spušča v treh stopnjah prek 110 m navpične stene. Pot nadaljujete do Spodnjega Martuljkovega slapa. Obisk priporočamo v poznih pomladanskih dneh, ko je zaradi taljenja snega slapa najbolj vodnata. (obišči stran…)

RUSKA KAPELICA

Umetnina v spomin in opomin na cesti proti Vršiču. Leseno kapelo, posvečeno Sv. Vladimirju, so leta 1917 zgradili preživeli ruski vojni ujetniki v spomin umrlim ob gradnji ceste čez Vršič. (obišči stran…)

BLEJSKI VINTGAR

Nudi prijetno ohladitev v vročih poletnih dneh in sprehod po urejeni soteski poln lepih razgledov. (obišči stran…)

JEZERO JASNA

Odsev gora v kristalni jezerski vodi. Pred začetkom prvih zavojev ceste na Vršič se ustavite na kratek oddih pri jezeru Jasna. Sestavlja ga dvoje medsebojno povezanih umetnih jezer ob sotočju potokov Velike in Male Pišnice. Kopalce in ostale obiskovalce pri jezeru Jasna pričakujejo pomoli in 6 metrov visoka razgledna ploščad. Ob jezeru se lahko ohladite tudi z osvežilno pijačo ali sladoledom ter uživate v razgledu na čudovite Julijske Alpe v ozadju. Okoli Jasne se lahko sprehodite po urejenih poteh. (obišči stran…)

AJDOVSKA DEKLICA

Tako resnična, čeprav kamnita. Eno najlepših umetnin, kar jih je oblikovala narava, lahko najdete kar ob poti na Vršič. Kamniti obraz ” Ajdovske deklice” v severni steni Prisanka najlepše vidimo z razglednega grička pri Poštarski koči na Vršiču, vidna pa je tudi iz Erjavčeve koče. Legenda pravi, da je bajeslovno bitje, ajdovska deklica, sinu lovca prerokovala, da bo ustrelil Zlatoroga. Druge ajdovske žene so se ob tej nedopustni prerokbi razjezile in prerokovalko spremenile v skao. (obišči stran…)

SAVA DOLINKA

Skrivnostno življenje najdaljše slovenske reke. Če ste obiskali slap Nadiža v Tamarju ste prisostvovali rojstvu reke Save Dolinke. Takoj nato ponikne in podzemno teče skozi dolino Planice do Zelencev, kjer se drugič rodi kot zeleno jezerce. Sava Dolinka se pri Radovljici združi s svojo »sestro« Savo Bohinjko in tako ustvari najdaljšo slovensko reko, Savo. Lahko ji sledite do konca: po slovenskem ozemlju 221 km, nato pa še nadaljnjih 700 km do izliva v Donavo (Srbija – Beograd). (obišči stran…)

VRŠIČ

Je z 1611 m najvišji cestni prelaz v Vzhodnih Julijskih Alpah. Visokogorska cesta od Kranjske Gore prek Vršiča do Loga v Trenti ima 50 serpentin, 24 na
kranjskogorski strani in 26 na trentarski strani. Na Vršič pelje asfaltna in tlakovana cesta iz Kranjske Gore mimo jezera Jasna, Mihovega doma, Koče na Gozdu, Erjavčeve koče do Tičarjevega planinskega doma na Vršiču. Ob poti si oglejte Rusko kapelico, naravno okno v steni Prisanka in Ajdovsko deklico. Na vrhu se lahko odpočijete in okrepčate v planinskih kočah. Vršič je tudi izhodišče za Malo Mojstrovko, Jalovec in (predvsem družinam) zelo priljubljeno Slemenovo Špico. (obišči stran…)

ZELENCI

Jezerce Zelenci odkrijete takoj za vasjo Podkoren na južni strani magistralne ceste. Leži na severnem robu Triglavskega narodnega parka, na jugu jih oklepa z gozdom poraščeni Vitranc, na severu pa prav tako poraščene Karavanke. Močvirje z barjem Drni, je dolgo okoli 1200 metrov, široko povprečno 150 metrov. Na skrajnem zahodnem delu močvirja je smaragdno zeleno jezero, iz katerega vrejo iz plasti jezerske krede, ki daje vodi značilno modrozeleno barvo, številni izredno čisti in hladni izviri. Prav zaradi barve je jezero z močvirjem dobilo ime Zelenci. Pozimi ne zamrznejo, njihova stalna temperatura preko celega leta znaša približno 6°C. Po posebni leseni brvi se lahko brez škode za naravo sprehodite do jezera in po močvirnati okolici. (obišči stran… )

PLANICA NORDIJSKI CENTER

Izjemno okolje za nadaljevanje tradicije smučarskih skokov in poletov, za treninge in tekmovanja smučarjev tekačev. Nudi vam obilo užitkov tako v vročih poletnih dneh kot v najostrejši zimi. Oglejte si aktivnosti, ki jih lahko izvajate v Planici, in si zagotovite sproščen oddih v prekrasni dolini pod Poncami! Je idilično izhodišče za izlet v Tamar. Planica je sama po sebi lahko zanimiv družinski izlet. Ves čas lahko ob poti po dolini občudujete do 2500 m visoke gore in grebene. Dvatisočaki Mojstrovka, Travnik, Velika Dnina, skupina Ponc in Jalovec vas bodo osupnili, planinski dom v Tamarju pa poskrbel za prijeten zaključek izleta.

Lahko se povspnete na vrh skakalnic, se spustite po zipline ali celo poletite v vetrovniku. (obišči stran…)

GALERIJA LEPOT OKOLICE

BLED

Simbol lepote Slovenije, ki ga je znameniti popotniški vodič Lonely Planet uvrstil med top 10 destinacij na svetu, vrednih obiska. Je naselje ob Blejskem jezeru, spada med starejše in najlepše turistične kraje v Sloveniji. Blejsko jezero – Alpsko jezero z edinim slovenskim otokom je že stoletja svetovljanski kraj, ki navduši z lepotami narave, zgodbami preteklosti in posebnimi močmi za obnovo dobrega počutja. Odprite skrinjico edinstvenih in nepozabnih doživetij, ki jih je opazil tudi svetovno znani popotniški vodič Lonely Planet in Bled uvrstil med top 10 destinacij, vrednih obiska. Poglejte na jezero z gradu na pečini in pojdite na otok s tradicionalnim čolnom – pletno. Na Blejski otok s redi jezera obiskovalce že stoletja vozijo tradicionalni leseni čolni – blejske pletne, ki jih z vesli poganjajo stoječi pletnarji. Po pristanku se gostje po 99 kamnitih stopnicah odpravijo do cerkve Marijinega vnebovzetja. Na otoku legendarnih zgodb prisluhnite cerkvenemu zvonu in nanj pozvonite še sami. Po eni od zgodb boste tako poskrbeli za izpolnitev svojih želja. Najlepši razgled na jezero z otokom in alpske vrhove okoli njega ponuja Blejski grad na pečini nad jezerom. S svojo lepoto velja za eno najlepših poročnih prizorišč v Evropi. Na Bledu in okolici je še mnogo drugih znamenitosti vrednih obiska, kot na primer pustolovski park in nižje razgledne destinacije: Straža, Ojstrica, Osojnica, Jelovica, jama pod Babjim Zobom, Soteska Vintgar in Pokljuška soteska, Dinopark, igrišče za golf, poskusiti pa morate tudi znamenito Blejsko rezino. (obišči stran… )

BOHINJ

Največje naravno jezero v Sloveniji. Izjemen biser Julijskih Alp in nam pomeni izjemno naravno danost in bogat vir priložnosti za aktivnosti v neokrnjeni naravi. Jezero je pretočno – iz jezera teče reka Jezernica, ki že po manj kot 100 m skupaj z leve strani pritekajočo Mostnico, ki priteka iz Voj, tvori reko Savo Bohinjko. Poleti se na površini segreje do 24°C, pozimi pa pogosto tudi zamrzne. Dolžina jezera je 4,2 km in največja širina 1,2 km. Jezero je primerno za ljubitelje vodnih aktivnosti v vseh letnih časih. V toplejših mesecih v njem lahko plavate, čolnarite, srfate, supate, lovite ribe ali se potapljate. Izven njega pa odigrate odbojko na mivki, aktivnosti na travniku, kaj pojeste, popijete. Kolesarjenje tudi priporočeno. Slap Savica – sodi med slapove ki imajo pridih romantike in eden najbolj obiskanih slovenskih slapov. Posebnost je da se vodni tok že v skritem podzemlju razdeli na dva dela. Tako da slap sestavlja spodnji iz zgornji vodni curek, zato pravimo da je dvopramenski slap. Slap se napaja z vodo, ki se steka iz Doline Triglavskih jezer. Mostnica – je gorski potok ki izvira v zatrepu alpske doline Voje v Triglavskem narodnem parku. Napaja se z vodo, ki priteka iz pokljuške planine Uskovnica, južnega pobočja Tosca in planin nad Staro Fužino. Približno sto metrov za izvirom, na koncu doline Voje, padajo preko apnenčaste stene trije Mostniški slapovi. Mostnici se v vasi Stara Fužina pridruži potok Ribnica, po kilometru skupnega toka se v Ribčevem Lazu izlivata v Savo Bohinjko. Korita Mostnice – 2 km dolga in slikovita korita, polna zanimivih dokazov o ustvarjalnosti narave. Raziščite čudoviti svet, ki se vam ponuja na dosegu rok in si privoščite sprehod po dišečem gozdu v družbi ptičjega petja in žuborenja gorske rečice. (obišči stran… )

ARBORETUM VOLČJI POTOK

Edini samostojen arboretum v Sloveniji. V njem uspeva približno 3.500 vrst in sort iglavcev in listavcev, trajnic ter samoniklih zelnatih rastlin. Arboretum sodi med najpomembnejšo vrtno arhitekturno dediščino v Sloveniji, zato je bil leta 1999 z odlokom v Uradnem listu RS razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. (obišči stran…)

POSTOJNSKA JAMA

Čarobni košček kraškega sveta, skrit med Alpami in Jadranskim morjem, očara vsakega, ki vstopi vanj. Ta kraški jamski sistem v bližini Postojne je drugi najdaljši v Sloveniji in največja turistična jama na Dinarskem krasu. Leta 2016 je v Postojnski jami – kot prvi turistični jami na svetu – uspelo razmnoževanje človeške ribice v ujetništvu. (obišči stran…)

SOČA

Dolina smaragdno zelene reke Soče, ki velja za eno najlepših in najbolje ohranjenih alpskih rek v Evropi, poleg neštetih naravnih lepot ohranja tudi pretresljivo dediščino 1. svetovne vojne. Tu je bilo prizorišče soške fronte, največjega gorskega spopada v zgodovini. Nad dolino s Potmi miru je Triglavski narodni park, največje slovensko območje varovane narave. (obišči stran…)

LJUBLJANA

Glavno mesto Republike Slovenije. Je geografsko, kulturno, znanstveno, ekonomsko, politično in administrativno središče države. Na Ljubljano je skozi zgodovino vplivalo več kultur, saj je bila v križišču germanskih, romanskih in slovanskih narodov, njihovih jezikov, šeg in navad. Je mesto z zeleno dušo. Ljubljanski grad, ki na griču nad mestom stoji že okrog 900 let, je osrednja znamenitost Ljubljane. Nanj se lahko pripeljete s tirno vzpenjačo ali povzpnete peš. Z grajskega Razglednega stolpa in obzidja se ponujajo najlepši razgledi na mesto. Plečnikova Ljubljana – Podobo Ljubljane je najbolj zaznamoval svetovno znan arhitekt Jože Plečnik, ki je tudi urbanistično uredil osrednji del mesta. Tromostovje je najbolj znano med njegovimi deli. Plečnik je skušal Ljubljano oblikovati na moderen način, a po vzoru antičnih Aten. Med njegova najboljša dela se uvrščajo stavba Narodne in univerzitetne knjižnice, ureditev bregov Ljubljanice, še posebej Tromostovje in Čevljarski most, osrednja mestna tržnica, Poletno gledališče Križanke, stadion za Bežigradom, kompleks mrliških vežic na pokopališču Žale ter Cerkev Sv. Mihaela na barju. Zmajski most – Zmaj je simbol Ljubljane in od poznega  srednjega veka kraljuje v mestnem grbu. Zmajski most, ki ga krasijo znameniti kipi zmajev, je najbolj znana podoba Ljubljane. Mojstrsko izdelani kipi zmajev na Zmajskem mostu so obenem videti strašni in imenitni, ki še danes burijo domišljijo. Glavna tržnica – jo je oblikoval sloviti arhitekt Jože Plečnik, je kraj, kjer Ljubljančani nakupujejo, obenem pa se srečujejo in družijo. Obsega tržnico na prostem in stavbe pokritih tržnic. Vsak petek od sredine marca do konca oktobra na tržnici obratuje priljubljena Odprta kuhna. Prešernov trg – je srce zgodovisnkega mestnega jedra. Na njem se srečajo barok, secesija in arhitektura Jožeta Plečnika. Njegovo podobo zaznamujejo rožnata fasada Frančiškanske cerkve, ki je verjetno najbolj prepoznavna podoba Ljubljane, spomenik pesniku Francetu Prešernu (eden največjih pesnikov evropske romatike) in Plečnikovo Tromostovje. Živlaski vrt – je bil odprt leta 1949. Območje živalskega vrta se nahaja v okolju naravnega gozda in travnikov in je del zaščitenega krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Pred vhodom v Živalski vrt je postavljen kovinski kip bika, delo kiparja Janeza Boljke. V Ljubljanskem živalskem vrtu so zbrane živalske vrste z vseh kontinentov, poudarek pa je predvsem na vrstah, značilnih za območje, kjer se stikajo alpski, panonski in sredozemski svet. (obišči stran….)

GALERIJA LEPOT SLOVENSKIH MEST IN ZNAMENITOSTI